Brevir za 20. april 2024

Gospod, odpri moje ustnice,

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Vesêli, sinje se nebo,
raduj se zdaj vesoljni svet:
naš križani Gospod je vstal
in s smrtjo nam življenje dal.

 

Začel se milosti je čas,
zdaj dnevi so zveličanja,
umila svet je Božja kri,
temá se okrog nas gubi.

 

Zaupanje nas radostí,
da bomo vstali tudi mi,
po veri pričakujemo
življenje večno, blaženo.

 

Skrivnost velika te noči
je vir bodočih srečnih dni,
prejeli mnogo smo darov,
naj bo nam milost v blagoslov.

 

Veselje vélike noči
nam vedno bodi, Jezus, ti,
naj prerojeni z milostjo
s teboj se v slavi združimo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

Ps 106 Zahvala za rešitev

Slavite Gospoda, ker je dober, *

vekomaj traja njegovo usmiljenje.

Tako naj govorijo vsi, ki so rešeni, *

saj jih je Gospod otel iz sužnosti.

Zbral jih je iz dežel pregnanstva, *

od vzhoda in zahoda, od severa in juga. —

 

Blodili so v puščavi in pustinji, *

zaman so iskali pot v domovino.

Lačni so bili in žejni, *

v pomanjkanju so vedno bolj slabeli. —

 

Vpili so h Gospodu v svojih stiskah, *

iz njihovih nadlog jih je rešil.

Vodil jih je po pravi poti, *

da so prišli v kraje, kjer so se naselili.

Zahvaljujmo se Gospodu za njegovo dobroto, *

ki jo izkazuje človeškemu rodu.

Žejne je Gospod utešil, *

sestradane napolnil z dobrotami. —

 

Ujeti so bivali v temi in smrtni senci, *

vklenjeni v verige, prepolni bridkosti.

Kajti kljubovali so Božjim zapovedim *

in zametavali Gospodove sklepe.

Gospod jih je zato ponižal z nadlogami, *

omahnili so, ker jim nihče ni pomagal. —

 

Vpili so h Gospodu v svojih stiskah, *

iz njihovih nadlog jih je rešil.

Izpeljal jih je iz teme in smrtne sence, *

njihove vezi je raztrgal.

Zahvaljujmo se Gospodu za njegovo dobroto, *

ki jo izkazuje človeškemu rodu.

Razbil je bronasta vrata *

in zdrobil železne zapahe. —

Trpeli so zaradi svoje hudobije, *

zaradi grehov so prejemali udarce.

Vsaka jed se jim je upirala, *

bili so že skoraj na pragu smrti. —

 

Vpili so h Gospodu v svojih stiskah, *

iz njihovih nadlog jih je rešil.

S svojo besedo jih je ozdravil, *

rešil jih je pogina. —

 

Zahvaljujmo se Gospodu za njegovo dobroto, *

ki jo izkazuje človeškemu rodu.

Darujmo hvalno daritev *

in z radostjo oznanjajmo njegova dela. —

 

Ti, ki so odpluli z ladjo na morje, *

da bi trgovali onkraj oceanov:

ti so videli Gospodova dela, *

njegovo strašno moč na odprtem morju.

Nenadoma je zbudil vihar in nevihto, *

da so se visoko dvigali morski valovi.

Do neba so se vzpenjali, pogrezali v brezna; *

potniki so obupavali v nesreči.

Opotekali so se in omahovali kot pijani, *

niso si več znali pomagati. —

 

Klicali so Gospoda v svojih stiskah, *

iz njihovih nadlog jih je rešil.

Vihar se je spremenil v rahlo šumljanje, *

umolknili so silni morski valovi.

Vse je razveselil ugoden veter, *

srečno so pripluli v zaželeno pristanišče.

Zahvaljujmo se Gospodu za njegovo dobroto, *

ki jo izkazuje človeškemu rodu.

Slavi naj ga vse Božje ljudstvo, *

hvalijo naj ga njegovi voditelji. —

Gospod spreminja reke v puščavo, *

deželo studencev v suho pokrajino,

rodovitno zemljo v solno pustinjo *

zaradi hudobnosti njenih prebivalcev.

Prikliče vodo v puščavo, *

v suhi zemlji odpre obilne studence. —

 

In tja naseli lačno ljudstvo, *

da si postavi mesta za prebivanje.

Obdelujejo njive, zasajajo vinograde *

in pobirajo obilne pridelke.

Bog jih blagoslavlja in se množijo, *

osrečuje jih tudi z obilo živine. —

 

Nesreče in bridkosti so jih potrle, *

postali so maloštevilni.

Toda Bog, ki ponižuje prevzetne in bogate, *

dviga siromaka iz bede.

Tistim, ki blodijo v pustinji brez potov, *

množi družine kakor črede.

Pravični to vidijo in se veselijo, *

hudobni pa umolknejo osramočeni. —

 

Kdor je moder, naj o tem razmišlja *

in skuša razumeti Gospodovo dobroto. —

- Bog nas je prerodil za živo upanje, aleluja,

- po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih, aleluja.

 

Jaz, Janez, sem videl, in dan mi je bil trst, podoben palici, z naročilom: »Vstani in izmeri božje svetišče in oltar in tiste, ki v njem molijo. Dvor pa, ki je zunaj svetišča, izpusti in ga ne meri, ker je bil dan nevernikom; in ti bodo sveto mesto teptali dvainštirideset mesecev. In dal bom dvema svojima pričama, da bosta prerokovali tisoč dvestošestdeset dni, oblečeni v raševino.

To sta dve oljki in dva svečnika, ki stojita pred Gospodom zemlje. Ako bi jima kdo hotel storiti kaj žalega, pride ogenj iz njunih ust in požre njune sovražnike. Kdor bi jima hotel storiti kaj žalega, mora prav tako umreti. Ona imata oblast zapreti nebo, da ne dežuje v dneh njunega prerokovanja, in imata oblast nad vodami, da jih spremenita v kri in da udarita zemljo s sleherno šibo, kolikorkrat hočeta.

In ko dokončata svoje pričevanje, bo zver, ki se dvigne iz brezna, zoper nju začela vojsko ter ju premagala in ubila. In njuni trupli bosta ležali na ulicah velikega mesta, ki se duhovno imenuje Sodoma in Egipt, kjer je bil tudi njun Gospod križan. In izmed ljudstev in rodov in jezikov in narodov gledajo njuni trupli tri dni in pol in ne puste njunih trupel položiti v grob. In prebivalci na zemlji se vesele zaradi njih ter se radujejo in pošiljajo drug drugemu darila, ker sta ta dva preroka prebivalce na zemlji mučila.«

In po treh dneh in pol je prišel vanju iz Boga duh življenja in sta se postavila na noge in silen strah je obšel one, ki so ju gledali. In slišali so močan glas iz nebes, ki jima je rekel: »Vzdignita se semkaj.« In vzdignila sta se na oblaku v nebo in njuni sovražniki so ju videli. In tisto uro je nastal velik potres in deseti del mesta se je zrušil; in ubitih je bilo pri potresu sedem tisoč ljudi, drugi pa so se prestrašili in so izkazali čast Bogu v nebesih.

Drugo gorje je prešlo; glej, hitro prihaja tretje gorje. In sedmi angel je zatrobil: in zadoneli so močni glasovi v nebesih, govoreč: »Kraljevanje nad svetom je prešlo na našega Gospoda in njegovega Kristusa in vladal bo na vekov veke.« In štiriindvajset starešin, ki pred Bogom sede na svojih prestolih, je padlo na obraz in so molili Boga, govoreč: »Zahvalimo te, Gospod, vsemogočni Bog, ki si in si bil, da si prevzel svojo veliko oblast ter zakraljeval. Narodi so se razjezili, a prišla je tvoja jeza in dan, da se sodijo mrtvi, da se da plačilo tvojim služabnikom, prerokom, svetim in njim, ki se boje tvojega imena, malim in velikim, in da se pogube, kateri so pogubljali zemljo.«

Tedaj se je odprlo božje svetišče v nebesih: in videla se je skrinja njegove zaveze v njegovem svetišču in nastali so bliski in bobnenje in gromi in potres in velika toča.

SPEV (Raz 11, 15; Dan 7, 27)

Kraljevanje nad svetom je prešlo na našega Gospoda in njegovega Kristusa * in vladal bo na vekov veke, aleluja.

Njegovo kraljestvo je večno kraljestvo in vse oblasti mu bodo služile in mu bodo pokorne * in vladal bo na vekov veke, aleluja.

Sv. Ciril Aleksandrijski (370-444), patriarh v Aleksandriji v Egiptu, branilec prave vere zoper nestorijanstvo

 

Umrl bom, pravi Gospod, da bom vse oživil po sebi in odkupil telesa vseh ljudi s svojim telesom. V moji smrti bo namreč umrla smrt in z menoj bo vstala padla človeška narava.

Prav zaradi tega sem vam postal podoben, saj sem kot človek izšel iz Abrahamovega rodu, da bi se v vsem izenačil z brati. To je dojel tudi apostol Pavel, ko pravi: Ker so torej otroci deležni krvi in mesa, se je prav tako tudi sam udeležil obojega, da bi s smrtjo zrušil tistega, ki je imel oblast nad smrtjo, to je hudiča.

Drugače namreč ni bilo mogoče zrušiti njega, ki je imel oblast nad smrtjo, in zrušiti celo samo smrt. Treba je bilo, da se Kristus daruje za nas, eden žrtvuje za vse: Kristus pa je bil nad vsemi.

Zato že psalmist omenja, da se daruje Bogu Očetu za nas v brezmadežno žrtev: Žrtev in daritev nisi hotel, a telo si mi pripravil. Daritev za greh nisi terjal; tedaj sem rekel: Glej prihajam.

Križan je bil za vse in zaradi vseh, da bi po smrti enega za vse, vsi živeli v njem. Nad njim, pravzaprav nad samobitnim življenjem nista mogla zavladati smrt in razkroj. Da je Kristus daroval svoje meso za življenje sveta, spoznamo iz njegovih lastnih besed: Sveti Oče, pravi, ohrani jih, in potem: Jaz se zanje posvečujem.

Izraz 'posvečujem se zanje' uporablja namesto izraza 'žrtvujem in darujem se kot brezmadežna daritev v prijeten vonj'. Postava je učila, da je bilo posvečeno to, kar se je darovalo na oltarju. Kristus je torej dal svoje telo za življenje vseh in z njim znova v nas vzpostavil življenje. Kako se je to zgodilo, bom razložil po svojih močeh.

S tem, da je oživljajoča Beseda bivala v mesu, ga je predelala v svojo dobrino, namreč v življenje, ko mu je v skladu z izvršenim zedinjenjem, ki ga ni mogoče opisati, popolnoma predala svoji naravi svojsko oživljajočo moč.

Zato Kristusovo telo oživlja vse, ki ga prejemajo: v umrljivih ljudeh namreč izganja smrt in odstranjuje razpadljivost, saj je v njem počelo uničenja vsega razkroja.

SPEV (Jan 10,14.15.10)

Jaz sem dobri pastir in poznam svoje ovce in one poznajo mene. * Za ovce dam svoje življenje, aleluja.

Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju. * Za ovce dam svoje življenje, aleluja.

Sklepna prošnja.
Molimo. Bog, naš Oče, v krstni vodi smo bili prerojeni vsi, ki verujemo vate, za življenje v Kristusu. Pomagaj nam, da se bomo varovali hudega in zvesto ohranili dar tvoje ljubezni.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Veseli zbor odrešenih
naj poje sveto hvalnico,
naj se vstajenja veseli,
praznuje z vso ga zbranostjo.

 

Zveličar naš kot silni lev
premagal zmaja je pekla.
Zdaj vstaja, dviga jasni glas,
budi z njim nje, ki v grobu spe.

 

Zdaj v zmagoslavju ves žari,
njegovo zmago vse slavi,
nebo in zemlja združena
sta srečen dom za vse ljudi.

 

Veselje vélike noči
nam vedno bodi, Jezus, ti,
naj prerojeni z milostjo
s teboj se v slavi združimo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,145–152  (XIX)   Hvala Božji postavi

 

Gospod, iz vsega srca te prosim: *

usliši me, tvoje zakone hočem spolnjevati.

Reši me, ko te kličem, *

naj ne pozabim tvoje postave. —

 

Pred jutranjim svitom prihajam in prosim, *

zaupam v tvoje obljube.

Vso noč ne zatisnem očesa, *

ker premišljujem tvoje besede. —

 

Gospod, poslušaj me, saj si dober, *

poživi me in mi pomagaj.

Bližajo se mi krivični preganjalci, *

daleč so od tvoje postave. —

 

Gospod, ti si pri meni, *

zvest si v svojih sklepih.

Že davno sem spoznal iz tvojih odločitev, *

da je tvoja postava nespremenljiva in trdna na veke. —

Mdr 9,1–6.9–11  Gospod, daj mi modrost

 

Bog mojih očetov in Gospod usmiljenja, *

s svojo besedo si vse ustvaril.

Človeka si obdaril s svojo modrostjo, *

da gospoduje stvarem, ki si jih ti naredil.

Naj upravlja svet v pravičnosti in svetosti, *

s poštenim srcem naj razsoja in sodi.

Daj mi modrost, ki je v tebi, *

iz družine svojih otrok me ne izbriši.

Tvoj slabotni služabnik sem, ki živi le malo časa, *

malo izveden v pravu in postavah.

Čeprav bi kdo pri ljudeh veljal za popolnega, *

ne more nič veljati, če nima tvoje modrosti. —

 

S teboj je modrost, ki pozna tvoja dela; *

ko si ustvaril svet, je bila navzoča.

Ve, kaj je tvojim očem prijetno, *

kaj je prav po tvojih zapovedih.

Iz svetih nebes jo pošlji, *

od prestola svojega veličastva.

Naj bo pri meni in z menoj dela, *

da spoznam, kaj je tebi po volji.

Pri vseh mojih delih me bo razumno vodila, *

vse ve in razume, v svoji vsemogočnosti me varuje. —

Ps 116 Hvalnica dobremu Bogu

 

Hvalite Gospoda, vsi narodi, *

slavite ga, vsa ljudstva. —

 

Velika je do nas njegova dobrota, *

Gospodova zvestoba traja na veke. —

Kratko berilo  (Rim 14,7–9)
Nihče izmed nas sebi ne živi in nihče sebi ne umrje. Če namreč živimo, živimo Gospodu, in če umiramo, umiramo Gospodu; naj torej živimo ali umrjemo, smo Gospodovi. Zato je namreč Kristus umrl in oživel, da gospoduje mrtvim in živim.

Vzklikaj Gospodu, vsa zemlja, aleluja, aleluja.
— Vzklikaj Gospodu, vsa zemlja, aleluja, aleluja.

On nas je rešil pogubljenja in nam odprl vrata v večno življenje, aleluja, aleluja.
— Vzklikaj Gospodu, vsa zemlja, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Vzklikaj Gospodu, vsa zemlja, aleluja, aleluja.

Odpev k Hvaljen Simon Peter je rekel: Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš in mi verujemo in vemo, da si ti Kristus, Božji Sin, aleluja.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Simon Peter je rekel: Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš in mi verujemo in vemo, da si ti Kristus, Božji Sin, aleluja.

Kristus bo vse, ki se hranijo z njegovo besedo in njegovim telesom, obudil poslednji dan. Veselo ga prosimo:

Sin živega Boga, ti si kralj življenja, ker si vstal od mrtvih,

– blagoslovi in posveti nas in vse svoje brate in sestre.

Ti deliš mir in veselje vsem svojim vernikom,

– daj, da bomo živeli kot otroci luči in se veselili tvoje zmage.

Pomnoži vero Cerkvi, ki še potuje na zemlji,

– da bo svetu pričevala o tvojem vstajenju.

Iz velikega trpljenja si prišel v Očetovo slavo,

– spremeni v veselje žalost trpečih.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Zberimo se v molitvi zdaj,
naj sveti spev se oglasi,
Najvišjemu prepevajmo,
slavimo s pesmijo Boga.

 

To uro zloba je ljudi
poslala v smrt Nedolžnega.
Sodnika večnega, Boga,
po krivem obsodila je.

 

O koliko hvaležnosti
dolgujemo vsi Jezusu,
v skušnjavah on je naša moč,
od nas odvrne vsako zlo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,121–128  (XVI)  Hvala Božji postavi

 

Delam, kar je prav in pravično, *

ne izročaj me, Gospod, mojim zatiralcem.

Zavzemi se za mojo poštenost, *

da me prevzetni ne bodo obrekovali. —

 

Silno hrepenim po tvoji pomoči, *

po tvoji pravični besedi.

Ravnaj z menoj po svoji dobroti, *

úči me svojih zakonov. —

 

Poúči me, saj sem tvoj prijatelj, *

da spoznam tvojo voljo.

Gospod, čas je, da nekaj ukreneš, *

prelomili so tvojo postavo. —

 

Ljubim tvoje zapovedi *

bolj kot zlato, zlato najčistejše.

Zato se ravnam po vseh tvojih ukazih, *

sleherno krivo pot sovražim. —

Ps 33   Gospod je zavetje pravičnega

Slavim Gospoda v vsakem času, *

vedno mu prepevam hvalne speve.

Na ves glas ga hvalim, *

da ubogi slišijo in se veselijo.

Poveličujte z menoj Gospoda, *

njegovo ime skupno slavimo. —

 

Iskal sem Gospoda in me je uslišal, *

vseh mojih strahov me je rešil.

Glejte nanj in se razveselite, *

ni vam treba zardevati.

Ubožec je klical in Gospod ga je slišal, *

rešil ga je iz njegove stiske.

Angel varuje tiste, ki se boje Gospoda, *

da jih reši vsega hudega. —

 

Okusite in spoznajte, kako je Gospod dober, *

blagor človeku, ki vanj zaupa.

Slavite Gospoda, njegovi zvesti, *

njim, ki ga častijo, nič ne manjka.

Celo bogati obubožajo in stradajo, *

Bogu zvesti pa ničesar ne pogrešajo. —

Pridite, ljudje, in poslušajte, *

učil vas bom, kako je treba Boga spoštovati.

Ali hočeš srečno živeti *

in dolgo uživati dobrote? —

 

Varuj svoj jezik hudobije *

in svoja usta zvijače.

Ogibaj se krivice in delaj dobro, *

išči miru in si zanj prizadevaj. —

 

Z očetovsko ljubeznijo gleda Bog na pravične *

in skrbno posluša njihove prošnje.

Natančno opazuje vse, ki delajo hudo, *

in še njihov spomin zbriše z zemlje. —

 

Komaj pravični zakličejo, jih že sliši, *

iz vseh njihovih stisk jih reši.

Hitro potolaži potrta srca *

in skesanim rad pomaga. —

 

Mnogo nadlog zadeva pravičnega, *

a iz vseh ga Bog rešuje.

Varuje njegovo življenje, *

nič hudega se mu ne bo zgodilo. —

 

Grešnika pogublja njegova hudobija, *

kaznovani bodo, kateri črtijo pravičnega.

Bog rešuje življenje svojih zvestih služabnikov, *

ne bo se kesal, kdor se k njemu zateka. —

Odpev dopoldne, opoldne in popoldne pred psalmi vedno samo enkrat: Aleluja, aleluja, aleluja.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Pri Jagnjeta večerji zdaj
v oblekah belih zbrani smo,
ko Rdeče morje smo prešli,
zapojmo slavo Kristusu.

 

Za hrano daje nam telo
in s svojo nas pojí krvjo,
na križu darovani Bog
oživlja z Božjo nas močjo.

 

O res neskončno vredni dar,
ki zmagal si vso moč pekla,
ti odkupnina sužnosti,
plačilo naše večnosti.

 

Veselje vélike noči
nam vedno bodi, Jezus, ti,
naj prerojeni z milostjo
s teboj se v slavi združimo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu
enako zdaj in vekomaj. Amen.

Ps 121 Sveto mesto Jeruzalem

 

Razveselil sem se, ko so mi rekli: *

»V Gospodovo hišo pojdemo.«

Hitro smo stopili in že smo tukaj, *

pri vhodu v mesto Jeruzalem. —

 

Jeruzalem, kako si ti lepo mesto, *

trdno zidano in urejeno. 

Sem hodi Božje ljudstvo slavit Gospoda, *

kakor določa njegova postava.

Tu se razsoja pravica, *

tu je najvišje sodišče. —

 

Prosite, kar je v mir svetemu mestu, *

naj bodo srečni vsi, ki ga ljubijo.

Naj vlada mir za njegovim obzidjem *

in varnost v njegovih dvorih. —

 

Zaradi svojih bratov in prijateljev kličem: *

»Mir tebi, Jeruzalem!«

Zaradi svetišča našega Boga in Gospoda *

ti želim vse dobro. —

Ps 129 Iz globočine kličem

 

Iz globočine te kličem, *

Gospod, usliši mojo prošnjo.

Prosim, skrbno me poslušaj, *

ne presliši mojega vpitja. —

 

Gospod, če boš gledal na pregrehe, *

kdo bo mogel obstati?

Toda ti grehe odpuščaš, *

da bi ti v spoštovanju služili.

Upam v Gospoda, zaupam v njegovo besedo, *

z vsem srcem pričakujem Gospoda. —

 

Bolj kot stražniki jutranjo zarjo *

naj Božje ljudstvo pričakuje Gospoda.

Gospod je usmiljen, *

tako rad vsem odpušča. 

Samo on bo rešil svoje ljudstvo *

vseh njegovih grehov. —

Flp 2,6–11 Kristus je Božji služabnik

 

Jezus Kristus je bil v božjem sijaju, *

a ni ljubosumno varoval enakosti z Bogom.

Sam sebe je izničil, *

podobo hlapca je vzel nase.

Ljudem je postal podoben *

in bil po zunanjosti kakor človek.

Ponižal se je in je bil pokoren, *

pokoren do smrti, smrti na križu. —

 

Zato ga je Bog povišal *

in mu dal ime, ki je nad vsa imena.

V Jezusovem imenu se zato pripogne vsako koleno *

v nebesih, na zemlji in pod zêmljo.

Vsi jeziki naj priznajo Jezusa Kristusa za Gospoda *

v slavo Boga Očeta. —

Kratko berilo  (1 Pt 2,9–10)
Vi ste izvoljen rod, kraljevo duhovništvo, pridobljeno ljudstvo, da bi oznanjali slavna dela njega, ki vas je poklical iz teme v svojo čudovito luč, vas, ki nekdaj niste bili ljudstvo, zdaj pa ste Božje ljudstvo, ki niste bili deležni usmiljenja, zdaj pa ste usmiljenje dosegli.

Ostani z nami, Gospod, aleluja, aleluja.
— Ostani z nami, Gospod, aleluja, aleluja.

Ker se je zvečerilo, aleluja, aleluja.
— Ostani z nami, Gospod, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Ostani z nami, Gospod, aleluja, aleluja.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Vneto prosimo Kristusa, ki je z vstajenjem od mrtvih uničil smrt in obnovil življenje:

Ti si kamen, ki so ga zidarji zavrgli, a si postal vogelni kamen,

– vzidaj nas v svojo Cerkev kot žive kamne.

Ti si zvesta in resnična priča, prvorojeni izmed mrtvih,

– naj tvoja Cerkev neprestano pričuje za tebe.

Ti si edini ženin svoje Cerkve, ki se je rodila iz tvojega prebodenega srca,

– naj bomo žive priče te skrivnostne zveze.

Ti si prvi in poslednji, bil si mrtev in živiš,

– vse krščene ohrani zveste do smrti, da bomo vredni prejeti tvoj venec zmage.

Ti si luč in svetilka svetega Božjega mesta,

– razsvetli naše rajne, da bodo s teboj večno kraljevali.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Oče, pripelji svoje ljudstvo k veselju v nebeški družbi. Zvesto naj hodi po poti zmagoslavnega Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce in s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Jezus, rešenik sveta,

Beseda učlovečena,

neskončne Luči si odsvit,

naš varuh bodi in naš ščit.

 

Ti si ustvaril vse stvari

in ti določaš naše dni,

daj, da utrujeno telo

počitek nočni poživi.

 

Premagal zlobo si pekla,

obvaruj nas sovražnika,

da ne zapeljal bi nas v greh,

ko si odrešil nas s krvjo.

 

Prehitro bo minila noč,

ki vlila nam bo novo moč;

ko bo telo počivalo,

naš duh pri tebi naj bedi.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,

od mrtvih vstal si in živiš,

Očetu, Duhu Svetemu,

enako zdaj in vekomaj. Amen.

 

Ps 4 Večerna zahvala Bogu

 

Vel. noč. odpev samo: Aleluja, aleluja, aleluja.

 

Pravični Bog, usliši me, ko te kličem v stiski: *

usmili se me in usliši mojo molitev. —

 

Ljudje, doklej boste zakrknjeni, *

zakaj ljubite nečimrnost in prevaro?

Vedite, da Bog čudovito varuje svoje prijatelje, *

tudi mene bo uslišal, ko ga kličem. —

 

Bojte se Boga in nikar ne grešite, *

preden zaspite, mislite nanj v sveti tihoti.

V njegove roke se vdano izročite *

in zaupajte v Gospoda. —

 

Mnogi govorijo: »Kje najdemo srečo?« *

Gospod, pokaži, da je ta samo v tebi.

Ti me osrečuješ z večjim veseljem *

kot vse zemeljske dobrine in užitki. —

 

V miru naj hitro zaspim in počivam, *

saj me ti, moj Bog, skrbno varuješ.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

 

Ps 133 Večerna molitev v svetišču

 

Slavite zdaj Gospoda, *

vsi Gospodovi služabniki.

Vi, ki služite v njegovi hiši v nočnih urah, *

dvigajte roke k Svetemu in ga slavite. —

 

Iz svetišča naj se razliva blagoslov Gospoda, *

ki je ustvaril nebo in zemljo.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Vel. noč. odpev samo: Aleluja, aleluja, aleluja.

 

Kratko berilo (5 Mz 6,4–7)

Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod edini. Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo! Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. Zabičuj jih svojim otrokom ter govori o njih, ko bivaš v svoji hiši ali ko hodiš po poti, ko se ulegaš ali ko vstajaš.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu. —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.

Molimo. Večni Bog, ostani z nami to noč, da bomo jutri s tvojo pomočjo vstali in se veselili vstajenja Kristusa, ki živi in kraljuje vekomaj.

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

 

 

Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,

zakaj on, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,

je vstal, kakor je rekel, aleluja;

prosi za nas Boga, aleluja.