«  »

Božja beseda za torek, 31. januarja 2012

Sv. Janez Bosko, obvezni god

Torek 4. navadnega tedna (leto II)

Rekla je namreč: »Tudi če se dotaknem le njegove obleke, bom rešena« (Mr 5,28).

Berilo

2. Samuelova knjiga 18,9-10.14.24-25.30-19.3

⁹ Absalom pa je slučajno naletel na Davidove ljudi. Absalom je jezdil na mezgu. Mezeg je prišel pod vejevje velikega hrasta. In obtičal je z glavo na hrastu in obvisel med nebom in zemljo, ko je mezeg izpod njega oddirjal. ¹⁰ Neki mož je to videl in sporočil Joabu: »Glej, videl sem, da visi Absalom na hrastu.« ¹⁴ Joab je rekel: »Ne bom se dalje s teboj mudil.« Vzel je tri sulice v roko in jih zasadil Absalomu v srce. Ko je bil še živ na hrastu, ²⁴ David je sedel med obojnimi vrati. Čuvaj pa je stopil na streho nad vrati ob zidu. Ko je povzdignil oči, glej, je videl, kako nekdo sam teče. ²⁵ Čuvaj je zaklical in javil kralju: Kralj je rekel: »Če je sam, je dobro naznanilo v njegovih ustih.« Ko je prihajal vedno bliže, ³ Ljudje pa so odgovorili: »Ne hodi! Kajti če pobegnemo, jim ne bo mar za nas. Če nas tudi polovica pade, ne bodo marali za nas. A ti veljaš za deset tisoč izmed nas. Zato je zdaj bolje, da si nam iz mesta v pomoč.«

Psalm

Knjiga psalmov 86,1-2.3-4.5-6

PSALM 86 (85)

Molitev v stiski

#86
Nagni, Gospod, svoje uho, usliši me;
zakaj beden sem in ubog;
² varuj mojo dušo, ker sem ti vdan;
reši svojega služabnika, ki v tebe upa!
³ Ti si moj Bog: usmili se me, Gospod;
zakaj neprestano te kličem!
⁴ Razveseli svojega služabnika,
ker k tebi, Gospod, povzdigujem svojo dušo!
⁵ Zakaj ti, Gospod, si dober in milosrčen,
poln usmiljenja do vseh, kateri te kličejo.
⁶ Čuj, Gospod, mojo molitev,
poslušaj glas moje prošnje!

Evangelij

Markov evangelij 5,21-43

Ozdravljenje krvotočne žene in obuditev Jairove hčere

Mt 9,18–26; Lk 8,40–56
²¹ Ko se je Jezus prepeljal v čolnu spet na drugo stran, se je okoli njega zbrala velika množica in je ostal kraj morja. ²² Tedaj pride eden izmed načelnikov shodnice, Jair po imenu. Ko ga zagleda, mu pade k nogam ²³ in ga zelo prosi: »Moja hčerka umira; pridi in položi nanjo roke, da ozdravi in bo živela.« ²⁴ In odšel je z njim. Spremljalo pa ga je mnogo ljudstva in so ga stiskali. ²⁵ In neka žena, ki je že dvanajst let imela krvotok ²⁶ in je od mnogih zdravnikov veliko pretrpela ter vse svoje imetje potrošila, pa ji ni nič pomagalo, ampak se ji je še poslabšalo, ²⁷ je slišala o Jezusu; od zadaj se mu je v gneči približala in se dotaknila njegove obleke. ²⁸ Mislila je namreč: »Ako se le dotaknem njegove obleke, bom ozdravela.« ²⁹ In pri priči ji je vir krvi usahnil in je na telesu začutila, da je bolezen ozdravljena. ³⁰ Jezus je brž spoznal, da je šla iz njega moč, se obrnil k množici in rekel: »Kdo se je dotaknil moje obleke?« ³¹ Učenci so mu rekli: »Vidiš množico, ki te stiska od vseh strani, pa praviš: Kdo se me je dotaknil?« ³² In oziral se je okoli sebe, da bi ugledal tisto, ki je to storila. ³³ Žena pa, ki se je zavedala, kaj se ji je zgodilo, je preplašena in drhteč pristopila in se vrgla predenj ter mu povedala vso resnico. ³⁴ On ji je rekel: »Hči, tvoja vera te je ozdravila. Pojdi v miru in bodi ozdravljena svoje bolezni.« ³⁵ Še je govoril, ko pridejo načelnikovi domači in mu rečejo: »Tvoja hči je umrla; kaj še nadleguješ Učenika?« ³⁶ Ko Jezus sliši to sporočilo reče načelniku: »Ne boj se, samo veruj!« ³⁷ In ni pustil nikogar, da bi šel z njim, razen Petra, Jakoba in Jakobovega brata Janeza. ³⁸ Pridejo do načelnikove hiše, in opazi hrup in jok in žalno vpitje. ³⁹ Vstopi in jim reče: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.« In posmehovali so se mu. ⁴⁰ On pa vse odslovi, vzame s seboj očeta in mater deklice in te, ki so bili z njim, in gre tja, kjer je deklica ležala. ⁴¹ Prime deklico za roko in ji ukaže: »Talíta kum« – kar pomeni: »Deklica, rečem ti, vstani!« ⁴² In deklica je brž vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let. Obšla jih je silna groza. ⁴³ In ostro jim je zabičal, naj tega nihče ne zve; in rekel je, naj ji dajo jesti.

---

Sv. Janez Bosko (leto II), obvezni god

Sv. Janez Bosko na svetniki.org

Zavetnik mladine, dušnih pastirjev za mladino, katoliških založb
Atributi: duhovniška oblačila, mladi fantje
Imena: Anže, Anžej, Džek, Džon, Džoni, Gianni, Giovani, Jan, Janeslav, Jani, Janko, Jano, Janos, Janoš, Janža, Janže, Johan, Jovan, Joco, Jovo, Vanjo, Juan, Žanko, Žanžak; Iva, Ivana, Ivanka, Jana, Johana, Vanja, Žana
Znani italijanski liberalni politik Cavour je dejal o njem: »Don Bosko je največji delavec 19. stoletja.« Toliko se je trudil za vzgojo zapuščene mladine in duhovno rast krščanskega ljudstva, da je dolga leta spal samo po štiri ure. Le izredna božja pomoč, posebni naravni darovi in skoraj legendarna delavnost morejo razložiti velika dela, ki jih je don Bosko opravil v življenju.
Rodil se je leta 1815 v vasici Becchi, šestdeset km jugovzhodno od Torina, umrl 31. januarja 1888 v Torinu. Še kot učenec je nekoč sanjal, da ga je lepo oblečena gospa prijela za roko in ga povabila, naj gre z njo. Pred seboj je zagledal trope divjih živali, ki so se med seboj grizle in preganjale. Gospa je rekla: »To je tvoje polje, tu delaj. Postani ponižen, pogumen in krepak. Kar boš videl, da se bo zgodilo s temi živalmi, delaj z mojimi sinovi!« V trenutku so se divje živali spremenile v krotka jagnjeta in se mirno zgrinjala okoli gospe.
Brez teh sanj in brez nadaljnjih videnj ne moremo razumeti don Boskovega dela. Iz zapuščenih in surovih dečkov je vzgajal lepo krščansko vzgojene fante. Sredstvo: pokaži jim, kako lepa je krepost in kako grd je greh. Metoda: ponižnost, krotkost, ljubeznivost. Leta 1841 je postal duhovnik in še isto leto začel z »oratoriji«. Ob nedeljah in praznikih je zbiral okoli sebe zapuščene fante in jim nudil primerno razvedrilo, obenem pa jim tudi preskrbel vajensko mesto, naredil z mojstrom ustrezno delovno pogodbo in jim dal priložnost stanovati in se vzgajati v zavodih, ustanovljenih nalašč zanje. Za svojo zamisel je pridobil tudi več duhovnikov in laikov in jih po svojem vzorniku sv. Frančišku Saleškem imenoval »salezijanci«. Skupaj s sv. Marijo Mazzarello pa je ustanovil družbo za vzgojo deklic. To so Hčere Marije Pomočnice. Salezijanci so prišli v Slovenijo leta 1901.
Kot izvedenec v klasični in italijanski književnosti je Janez Bosko prijel tudi za pero in začel izdajati za verski pouk pisane knjižice. Napisal je vrsto šolskih učbenikov. Njegovi deli sta tudi uvod v preventivni sistem, kjer podaja osnovna načela svoje vzgoje, in molitveni priročnik Preskrbljeni mladenič.
Sv. Janez Bosko je najbrž največja osebnost v cerkveni zgodovini 19. stoletja.
Goduje 31. januarja.