«  »

Božja beseda za petek, 3. februarja 2012

Sv. Blaž, obvezni god

Petek 4. navadnega tedna (leto II), prvi petek v mesecu

»Kajti Herod se je Janeza bal, ker je vedel, da je pravičen in svet mož, in ga je varoval« (Mr 6,20a)

Berilo

Sirahova knjiga 47,2-11

² Kakor se tolšča odloča od daritve,
tako David od Izraelovih sinov.
³ Z levi se je igral kot s kozliči
in z medvedi kakor z jagnjiči.
⁴ Ni li v mladosti ubil velikana
in vzel sramoto od svojega ljudstva,
ko je vzdignil svojo roko s kamnom v prači
in zlomil Goljatovo ošabnost?
⁵ Zakaj klical je Gospoda, Najvišjega,
in dal je moč njegovi desnici,
da je pobil v vojski izvedenega moža
in povišal rog svojega ljudstva.
⁶ Zato so mu pele mladenke
in mu vzklikale: »Deset tisoč!«
⁷ Ko je nosil sijajno krono,
je ponižal sovražnike naokrog,
uničil sovražne Filistejce
in strl njih rog do današnjega dne.
⁸ Pri vsakem svojem delu je dajal hvalo
Bogu, Najvišjemu, z veličastno besedo.
Z vsem srcem je ljubil svojega Stvarnika
in ga slavil vse dni s psalmi.
⁹ Harfe je postavil pred oltar
in ob njih spremljavi so pesmi prijetno zvenele.
¹⁰ Praznikom je dal sijaj
in olepšal prazniške čase,
da so hvalili Njegovo sveto ime
in se je od ranega jutra razlegalo v svetišču.
¹¹ Gospod mu je odpustil njegov greh
in povišal njegov rog na veke;
dal mu je zakon o kraljestvu
in postavil njegov prestol nad Izraelom.

Psalm

Knjiga psalmov 18,31.47.50.51

³¹ Božja pot je brezmadežna,
Gospodov izrek je v ognju preskušen;
on je ščit vsem, ki se zatekajo k njemu.
⁴⁷ Živel Gospod in slavljena bodi moja Skala,
poveličan Bog, moj rešitelj!
⁵⁰ Zato te bom slavil, o Gospod,
med narodi bom opeval tvoje ime;
⁵¹ ki si dal velike zmage svojemu kralju
in usmiljenje skazal svojemu maziljencu,
Davidu in njegovemu zarodu na veke.

Evangelij

Markov evangelij 6,14-29

Herod in Jezus

Mt 14,1–12; Lk 3,19–20; 9,7–9
¹⁴ In kralj Herod je slišal – zakaj Jezusovo ime je postalo znano – in je trdil: »Janez Krstnik je od mrtvih vstal in zato delujejo v njem čudežne moči.« ¹⁵ Drugi so pa govorili: »Elija je.« Spet drugi so trdili: »Prerok je, kakor kateri drug izmed prerokov.« ¹⁶ Ko je Herod to slišal, je rekel: »Janez, ki sem ga dal obglaviti, ta je od mrtvih vstal.«

Obglavljenje Janeza Krstnika

¹⁷ Herod je bil namreč zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa, s katero se je bil sam oženil, dal Janeza prijeti in ga v ječi vkleniti. ¹⁸ Zakaj Janez je Herodu govoril: »Ni ti dovoljeno imeti žene svojega brata!« ¹⁹ Herodiada ga je sovražila in bi ga rada umorila, pa ga ni mogla. ²⁰ Kajti Herod se je Janeza bal, ker je vedel, da je pravičen in svet mož, in ga je varoval; kadar koli ga je poslušal, je bil v veliki zadregi; poslušal ga je pa rad. ²¹ Prišel pa je ugoden čas, ko je Herod za svoj rojstni dan napravil gostijo svojim velikašem, častnikom in galilejskim prvakom; ²² vstopila je hči same Herodiade in plesala ter se prikupila Herodu in gostom. Tedaj je kralj rekel deklici: »Prosi me, kar koli hočeš, in ti bom dal.« ²³ In prisegel ji je: »Kar koli me poprosiš, ti bom dal, do polovice svojega kraljestva.« ²⁴ Odšla je ven in svoji materi rekla: »Kaj naj prosim?« Ta pa je rekla: »Glavo Janeza Krstnika.« ²⁵ In brž je pohitela pred kralja ter ga prosila: »Hočem, da mi takoj daš na krožniku glavo Janeza Krstnika.« ²⁶ Kralj se je zelo užalostil, toda zaradi prisege in zaradi gostov ji ni hotel odreči; ²⁷ takoj je poslal krvnika in ukazal prinesti njegovo glavo. Ta je šel, ga v ječi obglavil ²⁸ in njegovo glavo prinesel na krožniku ter jo dal deklici, deklica pa jo je dala materi. ²⁹ Ko so to zvedeli njegovi učenci, so prišli, vzeli truplo in ga položili v grob.

---

Sv. Blaž (leto II), prvi petek v mesecu, obvezni god

Sv. Blaž na svetniki.org

Zavetnik Dubrovnika, zdravnikov, trgovcev z volno, čevljarjev, krojačev, mavčarjev, tkalcev, strojarjev, pekov, zidarjev, klobučarjev, muzikantov, domačih živali in konj, vremenski svetnik
Atributi: glavnik, sveča, knjiga, volk in svinja (svinjska glava), voščenka
  Imena: Blaško, Blažan, Blaže, Blažej, Blažek, Blažen, Blaženko, Blažimir, Blažo…
Češčenje sv. Blaža je med vernim ljudstvom zelo razširjeno. Zlasti ga časte Hrvati, posebno Dalmatinci. Pravijo mu sveti Vlaho. Dubrovnik si ga je izbral že morda v desetem stoletju za svojega zavetnika. Ko je bil Dubrovnik še samostojna republika, je imel sliko sv. Blaža na državni in trgovski zastavi, na državnem pečatu in kovancih.
V vsej Cerkvi velja sv. Blaž za priprošnjika zoper bolezni vratu in grla. Legenda, ki se opira na zgodovinsko jedro, namreč pripoveduje, da je bil Blaž najprej zdravnik, potem pa škof v Sebasti v Armeniji. Ko je začel cesar Licinij preganjati kristjane, so prijeli tudi Blaža. Peljali so ga pred sodnika. Naproti mu je prihitela vdova z edinim sinom in jokaje prosila svetnika, naj reši otroka gotove smrti. Požrl je ribjo kost, ki je niso mogli spraviti iz grla. Trpel je silne bolečine. Sv. Blaž je nekoliko pomolil, dečka blagoslovil in ga ozdravljenega vrnil srečni materi. Sam pa je šel naprej v strašno smrt. Rablji so ga neusmiljeno tepli, potem pa trgali z železnimi grebeni. Naposled ga je dal sodnik obglaviti. To se je zgodilo najbrž leta 316. Sv. Blaž goduje 3. februarja.
V zvezi z omenjenim čudežem, ki ga je storil svetnik na poti v smrt, deli Cerkev vsako leto na god sv. Blaža – Blažev blagoslov. Mašnik najprej blagoslovi sveče za ta blagoslov s posebno molitvijo. Nato vzame dve sveči, zvezani v obliki križa, in ju približa grlu vsakega, kdor želi prejeti Blažev blagoslov. Blagoslov podeli z besedami:

»Na prošnjo sv. Blaža, škofa in mučenca, naj te Bog varuje bolezni v grlu in vsakega drugega zla. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.«

Na te besede odgovorimo z Amen.
»Blažev žegen« je eden izmed številnih blagoslovov, s katerimi Cerkev prav posebno moli za svoje vernike. Tudi ta blagoslov ima moč iz njene molitve in našega pobožnega prejemanja. Zato je neupravičeno vsako zaničevanje, ki ga izražajo besede: »Koristi toliko ko blažev žegen.«