«  »

Božja beseda za nedeljo, 19. februarja 2012

7. Navadna nedelja (leto B)

»Nabralo se jih je mnogo, tako da tudi pri vratih ni bilo več prostora, in jim je oznanjal nauk« (Mr 2,2)

1. berilo

Izaija 43,18-19.21-22.24-25

¹⁸ Ne spominjajte se poprejšnjega,
ne pazite na preteklo!
¹⁹ Glejte, novo stvar storim,
zdaj že klije. Ali je ne poznate?
Da, v puščavi napravim pot,
v pustinji reke.
²¹ to ljudstvo, ki sem si ga napravil,
naj oznanjuje mojo slavo.

Izraelova nehvaležnost

²² Vendar me, Jakob, nisi klical,
nisi se trudil zame, Izrael!
²⁴ Nisi mi kupoval z denarjem dišečega trsta,
ne me krepčal s tolščo klavnih daritev.
Le nadlegoval si me s svojimi grehi,
me mučil s svojimi krivicami.
²⁵ Jaz sem, jaz, ki izbrisujem
tvoje prestopke zaradi sebe
in se tvojih grehov ne spominjam.

Psalm

Knjiga psalmov 41,2-3.4-5.13-14

² Blagor mu, ki misli na siromaka in ubožca:
ob hudem dnevu ga reši Gospod;
³ Gospod ga obvaruje in pri življenju ohrani,
ga osreči na zemlji
in ga ne izroči pohlepu njegovih sovražnikov;
⁴ Gospod mu pomore na bolniški postelji,
v njegovi bolezni odvzame njegovo slabost.
⁵ Jaz pravim: Gospod, usmili se me,
ozdravi me, zakaj grešil sem zoper tebe!
¹³ in mene nepoškodovanega ohraniš
ter me pred svoj obraz postaviš za vedno.
¹⁴ Hvaljen bodi, Gospod, Izraelov Bog,
od vekov na veke! Amen, amen!

2. berilo

2. pismo Korinčanom 1,18-22

¹⁸ A Bog je zvest; naš govor do vas ni »dà« in »ne.« ¹⁹ Kajti božji Sin Jezus Kristus, ki smo ga med vami oznanili jaz in Silvan in Timotej, ni postal »dà« in »ne«, marveč v njem je »da«. ²⁰ Kolikor je namreč božjih obljub, so v njem »da«; zato je tudi po njem »amen«, Bogu v slavo po nas. ²¹ Kateri pa nas in vas potrjuje za Kristusa in nas je mazilil, je Bog, ²² ki nam je tudi pečat vtisnil in dal v naša srca zastavo Duha.

Evangelij

Markov evangelij 2,1-12

Ozdravljenje mrtvoudnega

Mt 9,1–8; Lk 5,17–26
#2 ¹ Ko je čez nekaj dni spet prišel v Kafarnaum, se je razvedelo, da je v hiši. ² In nabralo se jih je mnogo, tako da tudi pri vratih ni bilo več prostora, in jim je oznanjal nauk. ³ In prišli so k njemu z mrtvoudnim, ki so ga štirje nosili. ⁴ Ker pa ga zaradi množice niso mogli prinesti predenj, so nad mestom, kjer je bil, odkrili streho in skozi odprtino spustili posteljo, na kateri je mrtvoudni ležal. ⁵ Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel mrtvoudnemu: »Sin, grehi so ti odpuščeni.« ⁶ Sedelo pa je tam nekaj pismoukov, ki so v srcu mislili: ⁷ »Kaj ta tako govori? Bogokletno govori. Kdo more grehe odpuščati kakor edino le Bog?« ⁸ Jezus v duhu takoj spozna, da sami pri sebi tako mislijo, in jim reče: »Kaj to v srcu mislite? ⁹ Kaj je lažje, mrtvoudnemu rêči: ‚Grehi so ti odpuščeni‘ ali rêči: ‚Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi‘? ¹⁰ Da pa boste vedeli, da ima Sin človekov oblast, na zemlji odpuščati grehe,« – reče mrtvoudnemu – ¹¹ »ti pravim: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom!« ¹² In ta je prècej vstal, vzel posteljo in vpričo vseh odšel, tako da so vsi strmeli in slavili Boga, govoreč: »Nikoli nismo kaj takega videli.«