«  »

Božja beseda za sredo, 1. februarja 2012

Sreda 4. navadnega tedna (leto II)

»In čudil se je njihovi neveri« (Mr 6,6)

Berilo

2. Samuelova knjiga 24,2.9-17

² In kralj je velel vojskovodju Joabu, ki je bil pri njem: »Prehodi vse Izraelove rodove od Dana do Bersabe in preštejte ljudstvo, da bom vedel število prebivalstva!« ⁹ Joab je izročil kralju število preštetega ljudstva; in bilo je v Izraelu osemsto tisoč z mečem oboroženih vojakov, v Judu pa petsto tisoč mož.

Davidov greh in božja kazen

¹⁰ Ko je David preštel ljudstvo, mu je bílo srce. Zato je David Gospodu rekel: »Zelo sem grešil s tem, kar sem storil. Ali zdaj, Gospod, odpusti, prosim, krivdo svojemu hlapcu; kajti ravnal sem zelo nespametno!« ¹¹ Ko je David zjutraj vstal, je prišla Gospodova beseda preroku Gadu, Davidovemu vidcu: ¹² »Pojdi in Davidu povej: ‚Tako govori Gospod: Troje ti predlagam; izberi si eno izmed tega, da ti storim!‘« ¹³ Gad je prišel k Davidu in mu tole naznanil: »Ali naj ti pridejo v deželo tri leta lakote? Ali naj tri mesece bežiš pred svojimi nasprotniki, ki te bodo preganjali? Ali naj bo v tvoji deželi tri dni kuga? Premisli sedaj in glej, kaj naj odgovorim njemu, ki me je poslal!« ¹⁴ David je rekel Gadu: »Zelo sem v stiski. Rajši pademo Gospodu v roke; kajti njegovo usmiljenje je veliko. Ljudem pa ne bi rad padel v roke.« ¹⁵ Gospod je torej poslal kugo nad Izraela od jutra do določenega časa. In pomrlo jih je izmed ljudstva od Dana do Bersabe sedemdeset tisoč mož. ¹⁶ Ko je angel stegnil roko nad Jeruzalem, da bi ga pokončal, je bilo Gospodu žal zaradi zla; zato je rekel angelu, ki je pokončaval ljudstvo: »Dosti je, umakni zdaj svojo roko!« Bil pa je angel Gospodov pri gumnu Jebusejca Arevna. ¹⁷ Ko je David videl angela, ki je pobijal ljudstvo, je rekel Gospodu: »Glejte, jaz sem se pregrešil in jaz sem hudo storil; ti pa, ovce, kaj so storili? Tvoja roka bodi, prosim, zoper mene in zoper hišo mojega očeta!«

Psalm

Knjiga psalmov 32,1-2.5.6.7

PSALM 32 (31)

Kdor grehe prizna, so mu odpuščeni

#32
Blagor mu, ki mu je krivičnost odpuščena,
ki mu je greh pokrit.
² Blagor človeku, ki mu Gospod ne prišteva krivde
in v čigar duhu ni prevare.
⁵ Tedaj pa sem ti svoj greh priznal
in svoje krivde nisem prikrival.
Rekel sem: »Priznam svojo krivico Gospodu«,
in ti si odpustil krivdo mojega greha.
⁶ Zato bo molil k tebi vsak pobožni
ob času stiske.
Če pridero velike vode,
njega ne bodo dosegle.
⁷ Ti si mi zavetje, obvaroval me boš stiske,
z veseljem moje rešitve me boš obdal.

Evangelij

Markov evangelij 6,1-6

Jezus v Nazaretu

Mt 13,53–58; Lk 4,16–30
#6 ¹ In odšel je od tam in prišel v svoj kraj in njegovi učenci so ga spremljali. ² Ko je prišla sobota, je začel v shodnici učiti in mnogi so strmé poslušali ter govorili: »Od kod ima ta vse to in kakšna je modrost, ki mu je dana, in kakšni čudeži se godijo po njegovih rokah? ³ Ali ni to tesar, sin Marije in brat Jakoba in Jožefa in Juda in Simona? In ali niso njegove sestre tukaj pri nas?« In spotikali so se nad njim. ⁴ Jezus jim je pa rekel: »Prerok ni brez časti, razen v svojem kraju in med svojimi sorodniki in na svojem domu.« ⁵ In ni mogel tam storiti nobenega čudeža, razen da je na nekatere bolnike položil roke in jih ozdravil. ⁶ In čudil se je njihovi nevernosti.

Jezus razpošlje apostole

Mt 10,1–15; Lk 9,1–6
In hodil je po vaseh v okolici in učil.